Zahtevek mora pravni subjekt predložiti najkasneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev presegla 25.000 EUR.
Davčni zavezanec postane identificiran za namene DDV s pridobitvijo identifikacijske številke, zato pred tem od dobav ne sme obračunati DDV, ga na izdanih računih izkazovati, prav tako pa tudi nima pravice do odbitka DDV.
Identifikacijsko številko za DDV mora davčni zavezanec pridobiti že za mesec, v katerem bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa. Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV mora davčni zavezanec predložiti najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla predpisani znesek.
če ugotovi, da bo v obdobju, v katerem mora davčni organ izdati identifikacijsko številko za DDV (najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu (naslednjega meseca po vložitvi) vložitve zahtevka) verjetno že presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa, davčni organ na to dejstvo opozori.
Davčnemu zavezancu, ki opravlja izključno oproščene dobave blaga oziroma storitev, od katerih se DDV ne sme odbijati, se ni treba identificirati za namene DDV, ne glede na znesek opravljenega prometa.
Gospodarska družba je dolžna vložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV najkasneje v mesecu, v katerem bo presegla znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa za zadnjih 12 mesecev. če zavezanec preseže navedeni znesek prej kot v 12 mesecih od pričetka delovanja, vloži zahtevek že v mesecu, v katerem je verjetno, da bo presegel znesek 25.000 EUR obdavčljivega prometa.
Gospodarska družba se lahko identificira za namene DDV že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti (npr.: pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme itd.). Kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu predloži: pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
če davčni zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 25.000 EUR obdavčljivega prometa, opravlja pa dejavnost v Sloveniji in bo pridobil blago znotraj Skupnosti, katerega vrednost bo presegla 10.000 EUR, mora predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke.
V primeru, da se davčni zavezanec že pri prijavi za vpis v register (e-VEM) odloči, da bo davčnemu organu sporočil podatek o predvideni davčni osnovi, višini akontacije, potem to lahko stori na tem skrajšanem informativnem izračunu. Davčni zavezanec, ki pa bi želel izpolniti več podatkov, kot jih vsebuje ta skrajšani obračun, pa lahko davčnemu organu, v roku osmih dni po vpisu v primarni register, sporoči te podatke na obrazcu za izračun davka, ki je predpisan s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS, št 46/07).
Davčni zavezanec, ki se je odločil, da bo njegovo davčno obdobje enako poslovnemu, ki se razlikuje od koledarskega leta, izbranega davčnega obdobja ne sme spreminjati najmanj tri leta.
Prosto delovno mesto oziroma vrsta dela lahko delodajalec prijavi na tri načine:
na portalu e-VEM - prijavo opravi državljan sam ali pa storitev prijave opravi referent na točki VEM, prijava je možna tudi če gospodarska družba še ni vpisana v register,
preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si,
vloži prijavo na predtiskanem obrazcu PD-1 "Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela" (DZS - obr. 0,48). Obrazec se kupi v knjigarnah in papirnicah, ki prodajajo tiskovine oziroma se ga lahko, v dveh izvodih, natisne s spletne strani Zavoda RS za zaposlovanje. Izpolnjen obrazec lahko delodajalec odda osebno ali ga pošlje po pošti območni službi Zavoda oziroma njenemu uradu za delo, ki je v vsaki upravni enoti. Pristojnost se določa po sedežu delodajalca.
Vse organizacije oziroma delodajalce Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti obvezuje, da Zavodu RS za zaposlovanje prijavijo vsako prosto delo.
Prijava ni potrebna, kadar z že zaposlenim delavcem sklepajo novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto, ali ko se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave (24. člen ZDR).
Delodajalec lahko ponovi, spremeni ali razveljavi prijavo izključno na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer to stori na dva načina:
preko eStoritev Zavoda RS za zaposlovanje na spletni strani www.ess.gov.si,
vloži ponovitev, spremembo ali razveljavitev prijave na predtiskanem obrazcu PD-PO "Ponovitev, sprememba ali razveljavitev prijave prostega delovnega mesta oz. vrste dela" (DZS - obr. 0,49). Obrazec se kupi v knjigarnah in papirnicah, ki prodajajo tiskovine.
Zakon o delovnih razmerjih določa najkrajši rok za prijavo. Le-ta ne sme biti krajši od 5 dni. Zgornje meje zakon ne določa. če delodajalec želi napotovanje ustreznih kandidatov iz evidence brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje, priporočamo določitev najmanj 8 dnevnega roka, tako da bo Zavod lahko kvalitetno izpeljal vse postopke napotovanja. V primeru iskanja kandidatov iz območja držav članic EU in EGP priporočamo 30 dnevni rok. Rok za prijavo začne teči naslednji dan po objavi.
V primeru da delodajalec, potem ko je prijavo prostega dela že poslal, ugotovi, da je v prijavi navedel napačne podatke in bi to rad popravil, lahko po telefonu pokliče referentko za sprejem in potrjevanje prostih del na pristojni območni službi Zavoda RS za zaposlovanje, ki bo prijavo ustrezno popravila, vendar le, če prijava še ni bila objavljena.
V nasprotnem primeru lahko delodajalec prijavo spremeni šele po preteku roka za prijavo kandidatov na objavljeno prosto delo. Lahko pa prijavo razveljavi in prijavi novo.
Zavod RS za zaposlovanje potrdi prijavo poslano preko portala eVEM oziroma preko eStoritev ZRSZ še isti dan, če je bila prijava poslana do 12. ure. V primeru, da je Zavod prejel prijavo po 12. uri, bo le-to potrdil in ji dodelil registrsko številko naslednji dan. Delodajalec bo takoj po potrditvi prejel obvestilo o registrski številki in o datumu objave na svoj elektronski naslov. Zavod objavlja prosta dela dvakrat tedensko in sicer v torek in petek.
V računalniški aplikaciji Zavoda RS za zaposlovanje, v katero lahko dostopate preko eStoritev s pomočjo matične številke in gesla (prvič se je potrebno registrirati), lahko v opciji Pregledi in izpisi pregledate vse prijave prostih del, ki ste jih prijavili na kateri koli način (eVEM, eStoritve ZRSZ, predtiskan obrazec) v zadnjih dveh letih, in si jih tudi izpišete.
Status nam pove, kakšno je trenutno stanje posamezne prijave prostega dela, s tem pa tudi ali je spreminjanje, podaljševanje ter razveljavitev še mogoča.
čaka na objavo > prijavljeno prosto delo čaka na objavo.
V objavi > prijavljeno prosto delo je objavljeno v prostorih ZRSZ (posredovano tudi medijem, če je delodajalec želel objavo v medijih)
Aktiven, podaljšanje je mogoče > od zadnje objave prostega dela je preteklo manj kot tri mesece, zato je podaljšanje ali sprememba mogoča
Neaktiven, podaljšanje ni več mogoče > od zadnje objave prostega dela je preteklo več kot tri mesece, zato podaljšanje ali sprememba prijave prostega dela ni več mogoča. Delodajalec mora prijaviti novo prosto delovno mesto oziroma vrsto dela
Zaseden > na prijavljeno prosto delo je delodajalec že zaposlil delavca (prijava v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje / obrazec M-1). Podatke iz ZZZS Zavod pridobi enkrat mesečno.
Storno > prijavljeno prosto delo je delodajalec razveljavil.
Izbranega delavca lahko v vsa zavarovanja na ZZZS prijavi delodajalec preko portala eVEM. Lahko pa delodajalec izpolni ustrezen obrazec M, na katerega prepiše registrsko številko prijave prostega dela in na ZZZS-ju ob oddaji obrazca M obvezno predloži kopijo prijave prostega dela, ki jo je prejel v priponki, skupaj z obvestilom o potrditvi prijave in določitvi registrske številke. Žig ZRSZ ni potreben.
Pred prvo prijavo podatkov v obvezna socialna zavarovanja, bodisi za družbenika ali delavca, se mora gospodarska družba registrirati v prijavno-odjavni službi ZZZS kot zavezanec za prispevek.
Registracija se opravi na podlagi izpisa iz sodnega registra in sklepa o vpisu v Poslovni register Slovenije.
Na podlagi omenjenih dokazil prijavno-odjavna služba ZZZS dodeli in posreduje poslovnemu subjektu 10-mestno registrsko številko.
Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora biti družbenik, ki ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje po kateri drugi podlagi, ki je prednostna (na primer delovno razmerje, opravljanje samostojne ali kmetijske dejavnosti kot edini ali glavni poklic ipd.), obvezno zdravstveno zavarovan iz naslova družbeništva.
Dokazili, ki sta potrebni pri prijavi družbenika v obvezna socialna zavarovanja, sta izpis iz sodnega registra in delovno dovoljenje za družbenika, ki je tujec, pri čemer je potrebno upoštevati Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT), ki v 3. členu posredno določa kdo od tujcev ne potrebuje delovnega dovoljenja. Skladno z ZZDT delovnega dovoljenja tako na primer ne potrebujejo tujci, državljani držav članic EU.
Družbenika se iz obveznega, zdravstvenega zavarovanja odjavi z dnem izbrisa iz predpisanega registra oziroma z dnem, ko izpolni pogoje za zavarovanje po kateri drugi podlagi, ki je prednostna. Delavca pa se odjavi z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Družbenika in delavca se iz zavarovanja odjavi tudi v primeru spremembe EMŠO in spremembe registrske številke zavezanca za prispevek. V teh dveh primerih se hkrati z odjavo vloži tudi nova prijava v zavarovanja, v kolikor so še vedno izpolnjeni pogoji za zavarovanje iz teh dveh naslovov.
V primerih, ko obstaja prekinitev med pretečenim in novim delovnim dovoljenjem, zavezanec za prijavo podatkov odjavi tujega delavca iz obveznega zdravstvenega zavarovanja z obrazcem M-2 (Odjava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja), in sicer z dnem prenehanja veljavnosti pretečenega delovnega dovoljenja in ga ponovno prijavi v zavarovanje z obrazcem M-1 (Prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja) z dnem veljavnosti novega delovnega dovoljenja.
V kolikor ni prekinitve med pretečenim in novim delovnim dovoljenjem in gre za neprekinjeno nadaljevanje zaposlitve pri istem delodajalcu za isti delovni čas, se podatki spremenijo z obrazcem M-3 (Sprememba podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja).
Delovnega časa zaposlenega ni možno spremeniti z obrazcem M-3. V teh primerih je potrebno zaposlenega delavca odjaviti z obrazcem M-2 in ponovno prijaviti v obvezno zdravstveno zavarovanje za obrazcem M-1.
Po 1. 2. 2008 se bosta opravila vpisa v sodni in poslovni register hkrati. Strankam ne bo potrebno oddajati dodatne prijave za vpis v poslovni register.
Stranke bodo o vpisu prejele sklep sodišča o vpisu v sodni register in hkrati tudi obvestilo o vpisu v poslovni register.
Izjema so postopki, ko se bodo spremembe vpisale le v poslovni register (npr. sprememba dejavnosti). V takih primerih bodo stranke prejele le obvestilo AJPES.
Vpogled v podatke sodnega registra bo mogoč preko spletnega portala AJPES.
V podatke v sodnem registru vpogledam preko portala AJPES? AJPES je pristojna za poslovni register. Ali to pomeni, da ko vpogledam v podatke v sodnem registru, vidim podatke v sodnem registru in moram nekje drugje pogledati se v podatke v poslovnem registru? Ali to pomeni, da so podatki v sodnem in poslovnem registru isti? Sodni in poslovni register sta od 1. 2. 2008 tehnološko enotna baza, pri čemer je sodni register del poslovnega registra.
Z vpogledom v poslovni register bo omogočen vpogled v podatke sodnega registra, z dodanimi podatki, ki se vodijo le v poslovnem registru.
Gospodarska družba lahko registrira podružnico ali del.
V primeru registracije podružnice, enote družbe, ki se vpiše v sodni register, je prijavo predlog za vpis oddati n točki VEM ali pri notarju (odvisno od oblike gospodarske družbe in akta o ustanovitvi).
V primeru registracije dela, enote družbe, ki se vpiše le v poslovni register, se prijavo odda na točki VEM.
Za odpravo napake je bistveno vprašanje kateri podatek je napačen.
Večina podatkov se vodi v sodnem in poslovnem registru in v primeru teh napak, je potrebna sprememba v sodnem registru, ki bo posledično pomenila tudi odpravo napake v poslovnem registru.
V primeru napake pri podatku, ki se vodi le v poslovnem registru (podatki o glavni in drugih dejavnostih, sektorski pripadnosti, poreklu kapitala, vrsti kapitala, ali podatki o vpisanem delu družbe), pa je potrebna sprememba oziroma popravek le v poslovnem registru.
Sprememba sedeža pomeni spremembo kraja v katerem družba opravlja dejavnost (npr. prenos sedeža iz Ljubljane v Celje). Sprememba sedeža je hkrati sprememba družbene pogodbe oziroma akta o ustanovitvi. Sklep o spremembi lahko sestavi in potrdi notar. Notarjevo sodelovanje pa ni obvezno. Vendar bo potrebno predlogu za vpis spremembe v sodni register, priložiti prečiščeno besedilo družbene pogodbe s priloženim notarjevim potrdilom o skladnosti spremenjenih določb družbene pogodbe s sprejetim sklepom. Zato mora družbenik družbe, ki ima družbeno pogodbo sklenjeno v obliki notarskega zapisa, urediti vpis spremembe sedeža s pomočjo notarja.
Ne, obe obliki knjige sklepov sta v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom.
Obrazec fizične knjige sklepov založi notarska zbornica in jo fizično overi notar. Elektronsko knjigo sklepov notar overi na elektronski način, kar je mogoče opraviti tudi preko točke VEM.
Notarski zapis družbene pogodbe vsebuje določbe o medsebojnih pravicah in obveznostih družbenikov, ki jih splošni obrazec nima. če želijo družbeniki svoja razmerja natančneje in dosledneje urediti, bodo ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo pri notarju, ki bo na podlagi njihovih želja in interesov sestavil notarski zapis in jim tudi pomagal pri določanju vsebine in razložil pravne posledice in tveganja.
za overitev podpisa na izjavi zastopnika po drugem odstavku 255. člena ZGD-1, se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
za overitev podpisa o soglasju za imenovanje zastopnika, člana nadzornega sveta ali člana upravnega odbora se odmeri pristojbina v višini 13,77 EUR + 2,75 DDV = 16,52 EUR
za potrditev knjige sklepov družbe z enim družbenikom znaša pristojbina 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR
za sestavo predloga za vpis v sodni register znaša pristojbina 36,72 EUR + 7,34DDV = 44,06 EUR
za pregled vpisa v sodnem registru pred in po notarski storitvi znaša pristojbina skupaj 22,95 EUR + 4,59DDV = 27,54 EUR
Poleg tega je stranka dolžna povrniti notarju:
izdatke v dejanski višini ali v pavšalni višini 2 % skupne cene storitve, z dodanim 1 % od presežka nad 459 EUR, če skupna cena storitve presega 459 EUR;
pisarniške stroške za izdelavo odpravkov in overjenih prepisov notarskih listin, za vsako stran 0,459 EUR (+ DDV).
pristojbino za overitev prepisov listin po tar. št. 16.8. (na primer overitev prepisa iz knjige sklepov, dovoljenje ATVP za spremembo statuta) v višini 2,295 EUR (+ DDV) EUR za vsako stran.
Ne vendar o tem načeloma odloča organ, pred katerim mora občan izkazati obstoj pravne osebe. če konkretni organ zahteva izpisek iz sodnega registra ga bo potrebno predložiti (npr. v tujini).
Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.
Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.
Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.
Da, poslovni subjekt z vsakim vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje ali sklep o vpisu) postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.
Da, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register in iz tega naslova mu pripadajo vse pravice in obveznosti, tudi plačevanje članarine.
Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, v tretjem členu.
Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti.
Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.
Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.
Ko ste oddali vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja, bo le to prejela pooblaščena oseba, ki bo vodila postopek. V primeru, da vloga ne bo popolna oziroma bo potrebovala dodatne podatke, boste prejeli uradni poziv za dopolnitev. O vsakem takem pozivu boste obveščeni z uradno osebno pošto, vročeno v skladu z ZUP.
Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.
V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.
V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.
Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.
Spletni naslov http://evem.gov.si je namenjen vsem državljanom in ga lahko ga uporabljajo tudi referenti e-VEM. Aplikacija na spletnem naslovu http://evem.sigov.si pa je dostopna samo tistim referentom e-VEM, ki so vključeni v omrežje državne uprave (HKOM). Tega naslova državljan od doma ne more uporabljati za vstop na portal e-VEM.
Stranka lahko registrira določeno dejavnost tudi, če v trenutku vpisa še nima izpolnjenih pogojev za njeno opravljanje, vendar pa jo mora referent VEM opozoriti, da je potrebno za opravljanje izbrane dejavnosti izpolniti vse pogoje, ki so predpisani s posebnimi predpisi in pridobiti vsa predpisana dovoljenja.
V postopkih vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS) lahko kot bodoči oziroma obstoječi podjetnik izberete, da boste sklep o vpisu v PRS prejeli po elektronski poti, in sicer v varni poštni predal. To pomeni, da sklepa ne boste prejeli po pošti, temveč boste do sklepa v elektronski obliki dostopili s svojim kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Odprtje in uporaba varnega poštnega predala je za fizične osebe brezplačen. Podrobnejša navodila za odpiranje varnega poštnega predala za fizične osebe so dostopna na tej spletni strani.
Informacije o pogojih za opravljanje določene dejavnosti so objavljene na vstopni strani portala e-VEM, v rubriki Storitve, ki jih nudi portal e-VEM. Informacijo stranka dobi tudi v 4. koraku Vpisa podjetnika v PRS po izbrani dejavnosti, kjer se prikaže gumb Obrt ali Pogoj, kjer je v pomoč navedeno, ali se za posamezno izbrano dejavnost zahteva obrtno dovoljenje oziroma so predvideni še dodatni pogoji, ki jih mora podjetnik izpolnjevati za opravljanje dejavnosti.
Da, če bodoči podjetnik to želi, mora e-VEM referent vzeti od njega vzeti vse podatke in ga ne sme pošiljati na druge točke VEM. Če ima referent e-VEM težave, naj pokliče pomoč, ki je na razpolago s posameznega področja.
Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 prečiščeno besedilo) omogoča osebno vročitev akta (sklepa) po uradni osebi AJPES, po pošti ali na elektronski način.
Osebno vročitev sklepa po uradni osebi AJPES, podjetnik izbere kadar izrecno želi takojšnjo vročitev sklepa. Podjetnik sklep osebno prevzame na eni izmed izpostav AJPES. Za dvig dokumenta ga pooblaščena uradna oseba AJPES identificira, nato mu preda dokument, prejemnik pa podpiše vročilnico.
Podjetnik lahko v skladu z 71. in 72. členom Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, v nadaljevanju: ZGD-1) kot zastopnika imenuje prokurista ali zastopnika za primer smrti. Glede na to, da so podjetniki do uveljavitve ZGD-1 registrirali tudi druge vrste zastopnikov, morajo podatke o vrsti zastopnika uskladiti z določbami novega ZGD. Če ima podjetnik registrirane nedovoljene vrste zastopnikov, mora referent VEM seznaniti podjetnika z določbami ZGD-1. Hkrati mora zahtevati, da podjetnik dopolni Prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije tako, da kot vrsto zastopnika navede eno izmed možnih vrst zastopnika oziroma zahteva izbris zastopnika iz Poslovnega registra Slovenije. Če podatki o vrsti zastopnika niso usklajeni, referent VEM ne more zaključiti z delom na prijavi in jo poslati v portal.
Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 prečiščeno besedilo, 114/06 ZUE, 131/06 ZPCP-2 in 14/07) se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača.
Na podlagi 1. a točke 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 114/05 prečiščeno besedilo, 114/06 ZUE, 131/06 ZPCP-2 in 14/07) se za vpis, vpis sprememb podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika v Poslovni register Slovenije upravna taksa ne plača.
Overjeno pisno pooblastilo (overjeno pri notarju ali pri upravni enoti) mora podjetnik predložiti le v primeru, če pooblasti drugo osebo za izvedbo postopka registracije.
Overjen lastnoročni podpis na predloženih obrazcih za vpis mora podjetnik overiti, če jih pošlje po pošti.
Na podlagi izpolnjene naročilnice lahko naročite izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije za samostojne podjetnike posameznike. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete krajevno pristojni izpostavi AJPES po pošti ali po faksu, lahko pa izpis naročite tudi osebno v izpostavi AJPES.
Izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, izdan na podlagi naročilnice, se zaračuna v skladu s točko 1.2.1. Tarife nadomestil za storitve, ki jih Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve opravlja po javnem pooblastilu, razen storitev po 55. lenu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št.1/04), v znesku 4,17 EUR z DDV.
Zastopnika dela (podružnice) določi podjetnik, ki mu tudi dodeli obseg pooblastil za delo, vendar to ni zakoniti zastopnik podjetnika. Vpis podatkov o zastopniku dela (podružnice) podjetnika ni obvezen.
Če je zastopnik dela (podružnice) vpisan kot prokurist pri delu (podružnici), pri podjetniku pa ne, se skladno z drugim odstavkom 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B) šteje, da se prokura nanaša le na podružnico.
Načini vročanja dokumentov so predpisani v določbah od 83. člena do 98. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 prečiščeno besedilo). Dokumenti se vročajo na stalen naslov podjetnika oz. sedež podjetja, pooblaščencu (zakonitemu zastopniku) in pooblaščencu za vročanje.
Da, podjetnik lahko z dopolnjenimi podatki pride na katerokoli točko VEM, kjer bo referent VEM z vpisom davčne številke vstopil v začeto prijavo in nadaljeval z izpolnjevanjem do pošiljanja v VEM sistem.
Stranka, ki v Sloveniji nima stalnega niti zaasnega prebivališča in namerava na njenem območju opravljati dejavnost, mora pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti davčno številko in EMŠO na krajevno pristojnem davčnem uradu DURS. Davčna številka in EMŠO sta obvezna podatka za vpis v Poslovni register Slovenije.
Informacijo je mogoče pridobiti prek vpogleda v podatke Poslovnega registra Slovenije na spletni strani AJPES, prek storitve iPRS. Z vpisom korena besede izbrane firme je možno preveriti ali takšna firma že obstaja.
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B; v nadaljevanju ZGD-1) določa v 72. členu, da firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s.p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Zakon ne določa vrstnega reda navedenih sestavin.
Za firmo podjetnika se uporabljajo tudi določbe 12. do 23. člena ZGD-1, ki določa, da mora biti firma v slovenskem jeziku ter, da se mora jasno razlikovati od vseh drugih družb in, da registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register, ki se ne razlikuje jasno od že registriranih firm v RS ter omogoča vložitev tožbe, s katero zahteva opustitev firme, njen izbris in odkodnino.
Pri določitvi firme je potrebno upotevati tudi določbe Zakona o javni rabi slovenčšine (Uradni list RS, št. 86/04).
AJPES ne more popraviti nobenih podatkov, ki jih je podjetnik posredoval s prijavo in o tem izdati sklepa. Če ugotovi nepravilnost, ga v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku pozove k dopolnitvi vloge in k odpravi nepravilnosti. V zvezi s podatki, ki jih AJPES ob vpisu v Poslovni register Slovenije določi na podlagi posredovanih podatkov, ima možnost sprožiti upravni spor.
Za sam postopek registracije je obvezen osebni dokument in davčna številka. Bodoči podjetnik lahko predloži že izpolnjen obrazec "Prijava za vpis v PRS".
V skladu z določbami 33. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B), podjetnik lahko podeli prokuro eni ali več osebam.
V skladu z sedmim poglavjem v določbah od 667. do 673. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, t. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B; v nadaljevanju ZGD-1) lahko podjetnik prenese podjetje na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja ali pa ga prenese na prevzemno kapitalsko družbo.
Podjetnik mora pred prenosom podjetja v novo kapitalsko družbo sprejeti pisni sklep o prenosu podjetja (668. člen ZGD-1). Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika.
Postopek prenosa podjetja na prevzemno kapitalsko družbo poteka na podoben način, pri čemer sklep o prenosu podjetja nadomesti pogodba o prenosu podjetja, ki jo skleneta podjetnik in poslovodstvo prevzemne družbe (673. člen ZGD1).
Po prejemu sklepa registrskega sodišča mora AJPES predložiti fotokopijo sklepa registrskega sodišča o vpisu prenosa podjetja, ter izpolnjen obrazec PRS-1 za vpis družbe v PRS. AJPES podjetnika izbrie iz PRS po uradni dolžnosti.
Podjetnik mora vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti na primeren način objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti v skladu z 670. členom in drugim odstavkom 75. člena ZGD-1.
Pri vnosu podatkov za izračun akontacije dohodnine se vnese zgolj predvidene prihodke, predvidene odhodke, vnese datum pričetka poslovanja in klikne gumb Izračunaj. Sistem samodejno izpolni ostala polja.
Davčni obrazci, ki jih oddajo samostojni podjetniki na točkah VEM oziroma jih izpolnjuje v sistemu e-VEM, so: Obrazec DR-03: Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register, Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, Obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig. V sistemu e-VEM so ti trije obrazci združeni v en obrazec.
Postopek oddaje davčnih obrazcev na točki VEM:
Če se podjetnik odloči, da bo oddal davčne obrazce na točki VEM, mora obvezno oddati prijavo za vpis dejavnosti v davčni register in davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, obvestilo o načinu vodenja poslovnih knjig pa le, če želi, ker ga mora v skladu s predpisi oddati v 8 dneh po pričetku opravljanja dejavnosti, na kar ga mora referent VEM opozoriti.
V primeru, da podjetnik oddaja davčne obrazce na točki VEM, ki ni DURS, mora referent VEM podjetnika pred začetkom postopka seznaniti, da lahko obdeluje davčne podatke zaradi davčne tajnosti le, če ga podjetnik za to pooblasti.
Referent VEM mora ob predložitvi prijave za vpis v davčni register preveriti istovetnost osebe, ki prijavlja podatke za vpis v davčni register. Podjetnik mora na podlagi pravilnika predložiti na vpogled ali priložiti: osebno izkaznico ali potni list oziroma drugo listino, s katero lahko dokaže svojo istovetnost, listine, na katerih temeljijo ostali podatki, ki se vpisujejo v davčni register.
Roke za plačilo davčnih obveznosti določa Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06). Po določbi 301. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec razliko med akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti, izračunano v davčnem obračunu, in predhodno akontacijo dohodnine in davčnim odtegljajem, plačati v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.
Po določbah drugega odstavka 298. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.
Predhodna akontacija se po določbi tretjega odstavka 298. člena ZDavP-2 plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Predhodna akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije presega 400 eurov, oziroma trimesečnih obrokih, če znesek predhodne akontacije ne presega 400 eurov. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dnevih po dospelosti.
ZDavP-2 v 299. členu določa dva načina spremembe višine predhodne akontacije med davčnim letom, in sicer:
- z odločbo davčnega organa na podlagi zahteve davčnega zavezanca; Po določbi prvega in drugega odstavka 299. člena ZDavP-2 davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, lahko od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. O zahtevi odloči davčni organ z odločbo v 15 dneh od predložitve zahteve.
- z odločbo davčnega organa na podlagi postopka nadzora; Če davčni organ v postopku nadzora v skladu s tretjim odstavkom 299. člena ZDavP-2 ugotovi, da višina predhodne akontacije ne ustreza pričakovani davčni osnovi tekočega davčnega leta, z odločbo določi novo višino predhodne akontacije.
Registrirani s.p. prejme s strani DURS-a potrjen davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Zavezanci so dolžni obroke predhodne akontacije nakazovati na ustrezni podračun pristojnega davčnega urada oziroma izpostave ter navesti ustrezni sklic na številko. Informacijo o ustreznem podračunu in ustreznem sklicu na številko lahko zavezanci pridobijo na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi.
V 285. členu ZDavP-1 je določen izračun akontacije dohodnine v primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Tako je v prvem odstavku določeno, da v primeru, ko se davčna osnova od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, akontacijo dohodnine do dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Plačnik davka mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti hkrati z obračunom dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Za obračun davčnih odtegljajev od dohodka, doseženega s posameznim poslom, plačniki davka predložijo obrazec REK-2a, ki je priloga 7 Pravilnika o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predlaganja obrazcev davčnemu organu.
V drugem odstavku je določeno, da v primeru, ko dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, ugotovi davčni organ, na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Obrazec Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov), je objavljen v Pravilniku o obrazcih napovedi za odmero akontacije dohodnine (Uradni list RS, št. 130/04). V napoved se vpišejo prihodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti pri osebi, ki ni plačnik davka, doseženi v trimesečnem obdobju. Zneska odhodkov se v napoved ne vpisuje, odhodki se zavezancu priznajo v višini 25 % ustvarjenih prihodkov.
Zakon o davčnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06) v drugem odstavku 298. člena določa, da davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katerega se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove v obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v osmih dneh od vpisa v primarni register, oziroma od vpisa v uradno evidenco organa, ob predložitvi prijave za vpis v davčni register oziroma do začetka davčnega leta, v katerem bo ugotavljal davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Obrazložen izračun se predloži ne glede na to, ali je izračunan dobiček ali izguba.
Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec lahko izkaže davčno osnovo v višini 0 EUR.
Zdravstveno in invalidsko ter pokojninsko zavarovanje
V primeru negativnega sklepa AJPES bo ostal podjetnik zavarovan tako kot do tedaj, ali pa si bo uredil zavarovanje po kateri izmed podlag, za katero izpolnjuje pogoje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Če dobi negativni sklep, pomeni, da njegovo zavarovanje iz naslova samostojnega podjetnika ni urejeno.
Po veljavni zakonodaji je podjetnik dolžan sam vložiti prijavo v zavarovanje, ko prične opravljati dejavnost kot edini ali glavni poklic, in sam poskrbeti, da v skladu s predpisi ugotovi, kdaj ta obveznost nastopi. Ni pravne podlage, po kateri bi ga moral katerikoli organ o tem obveščati. ZPIZ ali ZZZS pa lahko, če v naknadnih postopkih preverjanja ali kako drugače ugotovita, da podjetnik ni zavarovan, pa bi moral biti, tudi izdata odločbo o obveznosti zavarovanja (lastnosti zavarovanca) za vse obdobje, v katerem je ta obveznost obstajala.
Referent lahko podjetniku razloži: kdaj je zavarovanje obvezno (pokojninsko in druga socialna zavarovanja), da ni mogoče opravljati dejavnosti brez zavarovanja na tej podlagi, če glede na okoliščine pri podjetniku ta dejavnost predstavlja njegov edini ali glavni poklic po 15. in 17. členu ZPIZ-1, kako naj podjetnik ugotovi, kdaj dejavnost opravlja "kot edini poklic" oziroma "kot glavni poklic". Podjetnika je treba tudi opozoriti na dolžnost rednega plačevanja prispevkov za socialno varnost in na posledice neplačevanja.
Če se je za opravljanje dejavnosti kot podjetnik registriral uživalec pokojnine (starostne, invalidske, družinske ali državne) in isti dan ni imel zaposlenega delavca za opravljanje te dejavnosti, se mora v skladu s 178. členom ZPIZ-1 obvezno zavarovati. Takrat pridobi lastnost zavarovanca in se mu za čas, ko je obvezno zavarovan, izplačevanje pokojnine ustavi. Po prenehanju opravljanja dejavnosti in odjavi iz zavarovanja se izplačevanje pokojnine nadaljuje, lahko pa se pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem novo dosežene zavarovalne dobe, če je to za zavarovanca ugodneje.
Pri tem ni pomembno, koliko ur tedensko ali dnevno bo podjetnik opravljal delo in koliko dohodka bo s tem dosegel.
Izjema:
Če je upokojenec, ki je izpolnil določeno starost, z istim dnem, kot je registriral opravljanje dejavnosti v PRS, tudi zaposlil delavca za opravljanje tiste dejavnosti, ki bi jo po registraciji opravljal sam, se šteje, da ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, če: je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je pogodba o zaposlitvi sklenjena za opravljanje tiste (osnovne) dejavnosti, za katero je podjetnik registriran in bi jo opravljal sam; z zaposlitvijo delavca za pomožna dela ali za drugo delo, kot bi ga opravljal sam, ta pogoj ni izpolnjen. Pravna podlaga: po 1. alinei 2. odstavka 18. člena se šteje, da podjetnik ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti.
Upokojenemu podjetniku po tej določbi torej ni potrebno vložiti prijave v zavarovanje, če hkrati izpolni: pogoj starosti, istočasno z registracijo s.p. tudi zaposlitev delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo (šifro poklica in dejavnosti), ki bi ga opravljal sam. Starost, ki je določena kot pogoj za takšno odjavo, se po prehodni določbi 396.a člena ZPIZ-1 postopno povečuje do tiste starosti, ki je v 2. odstavku 18. člena ZPIZ-1 predpisana. V letu 2005 znaša ta starost za moške 61 let in za ženske 55 let. V letu 2006 bo za ta namen predpisana starost za moške 61 let in 6 mesecev, za ženske pa 55 let in 4 mesece.
Pomembno: Če upokojenec, ki registrira s.p., še ni izpolnil določene starosti, se mora obvezno zavarovati in se mu izplačevanje pokojnine ustavi, čeprav je zaposlil delavca. Če upokojenec, ki postane s.p., ni zaposlil delavca z istim dnem, kot se je prijavil v PRS, temveč kasneje, se mora od dneva prijave v PRS (registracije) do dneva zaposlitve delavca sam obvezno zavarovati in se mu za ta čas pokojnina ne izplačuje. Če je delavcu, ki ga je upokojenec ? s.p. zaposlil, prenehalo delovno razmerje, upokojeni s.p. pa se ni z istim dnem izbrisal iz PRS in prenehal opravljati dejavnosti, se mora za čas, ko je po prenehanju zaposlitve delavca še registriran v PRS za opravljanje dejavnosti, sam obvezno zavarovati in se mu pokojnina ne izplačuje do izbrisa iz PRS.
Takšna kombinacija ni možna! če oseba, ki se registrira kot s.p., ni obvezno zavarovana iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas ali za več kot polovico polnega delovnega časa, se mora obvezno zavarovati kot s.p. po 1. alinei 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1 in sicer za polni delovni čas. Takšna obveznost obstaja od prijave v PRS dalje in sicer ne glede na to, koliko ur tedensko ali dnevno bo kot podjetnik opravljala delo in koliko dohodka bo s tem dosegla.
Prijava v zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti za manj kot polni delovni čas (npr. 4 ure) je možna samo, če je podjetnik za preostali delovni čas v delovnem razmerju.
Prijava v prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (po 34. členu ZPIZ-1) je možna za manj kot polni delovni čas le, če je oseba v delovnem razmerju za manj kot polni delovni čas in se prostovoljno zavaruje do polnega delovnega časa. Kombinacija prostovoljnega zavarovanja z drugimi pravnimi razmerji (vrstami zavarovanj) ni dovoljena.
Podjetnik - državljan RS - lahko uredi prijavo v zavarovanje pri ZZZS in je ni dolžan urediti na točki VEM hkrati z registracijo s.p.. Rok za vložitev prijave v zavarovanje je po 57. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00 ? ZMEPIZ) 8 dni od registracije v PRS.
Po poteku roka 8 dni je storjen prekršek, če podjetnik ni vložil prijave v zavarovanje niti na točki VEM niti pri ZZZS. Zagrožena kazen po 4. odstavku 67. člena ZMEPIZ je najmanj 400.000 SIT.
Po 1. in 2. odstavku 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samostojni podjetnik, ki je na študiju, ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic in se ni dolžan oz. se ne sme obvezno zavarovati. Delovna doba v tem času mu ne teče.
če se želi pokojninsko in invalidsko zavarovati, se lahko prijavi v prostovoljno zavarovanje po 3. alinei 1. odstavka 34. člena ZPIZ-1, ki določa, da se lahko državljani RS, ki so dopolnili 15 let starosti in niso obvezno zavarovani, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje po tem zakonu v času, ko so na dodiplomskem ali podiplomskem šolanju.
Vsebina obrazca M-1 za prijavo samostojnega podjetnika je enaka, kot za prijavo po predpisih o zdravstvenem zavarovanju: enak datum začetka zavarovanja, šifra podlage (05) in vsi ostali podatki. Pomembno je predvsem ugotoviti, ali obstaja obveznost zavarovanja in prijavo vložiti, če je zavarovanje obvezno.
Z dnem izbrisa ali v roku 8 dni mora vložiti odjavo iz zavarovanja (M-2). Ko bo imel tudi plačane prispevke za socialno varnost za vse obdobje zavarovanja, pri DURS pridobi potrdilo o plačanih prispevkih in na pristojni upravni enoti uredi vpis v delovno knjižico.
Pogodbe o zaposlitvi se sklepajo neodvisno od registracije dejavnosti. Od sklenitve ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi je odvisno, ali se bo podjetnik obvezno zavaroval na podlagi opravljanja dejavnosti. če se oseba med trajanjem delovnega razmerja registrira kot s.p., to ne vpliva na obstoj ali na prenehanje delovnega razmerja. če se oseba pred registracijo v PRS ali po njej odloči, da bo prekinila delovno razmerje, se datum prenehanja delovnega razmerja določa po predpisih o delovnih razmerjih: lahko so predpisani ali v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeni odpovedni roki, ki niso bili skrajšani v sporazumu z delodajalcem.
V skladu z 2. odstavkom 24. člena še veljavnega Pravilnika o delovni knjižici (Ur. l. RS, št. 28/90, 32/91, 47/92 in14/95) v času opravljanja samostojne dejavnosti hrani delovno knjižico podjetnik sam.
Podatke o opravljanju samostojne dejavnosti vpisuje v delovno knjižico upravna enota v skladu s 17. členom Pravilnika o delovni knjižici. Za vpis podjetnik potrebuje potrdilo DURS o plačanih prispevkih, potrdilo o vloženi prijavi in odjavi zavarovanja (obrazec M-1/M-2) in dokazila o obdobju registrirane dejavnosti (o vpisu v PRS ali vpisnik DURS in o izbrisu iz PRS).
Za prijavo samostojnega podjetnika posameznika v obvezno zavarovanje potrebuje podjetnik: sklep o vpisu v PRS, žig (ni pa nujno), obrazec M-1 oziroma podatke za izpolnjevanje le-tega. Na točki VEM oziroma preko portala e-VEM se v obvezno zavarovanje lahko prijavijo samo s.p. in družinski člani, ki bodo zavarovani po njem. Če državljan oddaja vlogo M-1 ali M-DČ istočasno kot opravlja registracijo v Poslovni register Slovenije, sklep ni potreben, saj le-ta še ni izdan.
V primeru, da je s.p. v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavljen na podlagi tega statusa, potem mora pri ZZZS-ju opraviti odjavo iz zavarovanja. Odjavo iz zavarovanja poda v roku 8 dni po vpisu prenehanja opravljanja dejavnosti v PRS.
Da. Preko sistema e-VEM se zaenkrat lahko prijavijo v zavarovanje samo osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Za ostale osebe se prijava v obvezno zavarovanje uredi na ZZZS.
V skladu z določbami četrtega odstavka 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 - popr., 26/07 - ZSDU-B in 33/07 - ZSReg-B), lahko podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika. Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom tega zakona vpiše kot podjetnik.
Če dedič želi nadaljevati z opravljanjem dejavnosti, predloži AJPES pravnomočni sklep o dedovanju, osebni dokument in davčno številko. AJPES opravi spremembo podatkov po uradni dolžnosti v Poslovni register Slovenije.
Če dedič dejavnosti ne bo nadaljeval, predloži AJPES pravnomočni sklep o dedovanju in izjavo, da dejavnosti ne bo nadaljeval. AJPES ga bo uradni dolžnosti izbriše iz Poslovnega registra Slovenije.
Področje obrtnih dovoljenj in obrtnih dejavnosti pokriva Obrtni zakon (ObrZ) in Uredba o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Postopke predpisuje Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru.
Minimalna poklicna usposobljenost za obrtne dejavnosti je določena z Uredbo o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti. Nosilec mora imeti ustrezno izobrazbo in biti zaposlen pri poslovnem subjektu oziroma je lahko nosilec samostojni podjetnik posameznik, družbenik pri d.o.o. ali d.n.o., komplementar pri k.d., član poslovodstva pri d.d. ali zaposlen pri obrtni zadrugi.
Da, poslovni subjekt z vsakim vpisom v obrtni register (obrtno dovoljenje ali sklep o vpisu) postane član Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območne obrtno-podjetniške zbornice po sedežu dejavnosti.
Da, s pridobitvijo obrtnega dovoljenja, je poslovni subjekt vpisan v obrtni register in iz tega naslova mu pripadajo vse pravice in obveznosti, tudi plačevanje članarine.
Ne, mojstrski izpit ni več edini pogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja. Podrobneje so posamezni izobrazbeni pogoji oziroma ustrezna poklicna usposobljenost določena v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, v tretjem členu.
Dejavnosti, ki so obrtne in je zanje predpisana ustrezna poklicna usposobljenost so določene v Uredbi o določitvi obrtnih in obrti podobnih dejavnosti.
Za ugotavljanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicne usposobljenosti so pristojne pooblaščene osebe na območnih obrtno-podjetniških zbornicah ali na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Podatek v katero območno obrtno-podjetniško zbornico sodite se določi glede na sedež dejavnosti. Območnih obrtno-podjetniških zbornic je v R Sloveniji 62, njihov seznam pa dobite na spletnih straneh OZS.
Nadomestilo za izdajo odločbe o obrtnem dovoljenju in reprezentativnega dovoljenja znaša po trenutno veljavnem ceniku 111 EUR. Plačilni nalog za plačilo boste prejeli s strani pooblaščene osebe, ki bo vodila vaš postopek.
Obrtno dovoljenje velja do prve spremembe podatkov, ki se nahajajo na njem. To so naziv, naslov, matična številka, davčna številka, dejavnosti, podatki o nosilcu. Ob vsaki spremembi je poslovni subjekt, ki ima izdano obrtno dovoljenje, dolžan sporočiti spremembe oziroma vložiti vlogo za spremembo.
V primeru spremembe podatkov, ki se nahajajo na obrtnem dovoljenju, morate vložiti vlogo za spremembo pri pristojnem organu, kjer so vam izdali obrtno dovoljenje.
V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ste dolžni vložiti vlogo za odjavo pri organu, ki vam je obrtno dovoljenje izdal. Po končanem postopku se vam reprezentativno obrtno dovoljenje na izrecno željo vrne.
Če nosilec dejavnosti zapusti poslovni subjekt, ga mora v roku 6 mesecev nadomestiti, vendar v vmesnem času ne sme opravljati dejavnosti. To pomeni, da mora poslovni subjekt vložiti vlogo za spremembo in predložiti podatke za novega nosilca, pri organu, ki mu je izdal obrtno dovoljenje.
